Delta Donave: ena največjih ribiških divjin v Evropi

Na koncu skoraj tri tisoč kilometrov dolge poti se Donava ob obali Črnega morja razlije v labirint rokavov, kanalov, jezer in neskončnih trstičij. Delta Donave (Delta Dunării) je eno največjih sklenjenih mokrišč v Evropi in je na seznamu želja marsikaterega ribiča. Vendar je dobro že na začetku vedeti: to ni ogromno ribiško jezero, temveč strogo zavarovano naravno območje, kamor je treba priti pripravljen.

Kje leži in kako velika je?

Večji del delte leži v Romuniji, v okrožju Tulcea, manjši, severni del pa pripada Ukrajini. Romunski biosferni rezervat skupaj z lagunami in obalnimi vodami obsega približno 5800 kvadratnih kilometrov. Območje je od leta 1991 na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je vpisano tudi kot mokrišče mednarodnega pomena (ramsarsko območje).

Donava se tu razcepi na tri glavne rokave:

• rokav Chilia (Kilija) – severni, z največ vode, hkrati meja med Romunijo in Ukrajino;
• rokav Sulina – srednji, urejen kot plovna pot;
• rokav Sfântu Gheorghe (Sveti Jurij) – južni, vijugasti rokav.

Izhodišče je običajno mesto Tulcea. Velik del notranjosti delte je dosegljiv le z ladjo ali čolnom, zato je treba logistiko načrtovati precej pred odhodom.

Katere ribe lahko pričakuješ?

Delta je prava voda za plenilce. Najpogostejše ciljne vrste:

• ščuka – vladarica trstičja, podvodnega rastlinja in ustij kanalov;
• som – predvsem v glavnih rokavih in globokih zavojih;
• smuč – na globljih odsekih s trdnejšim dnom;
• ostriž in bolen – v bolj odprti vodi, pogosto lovita v skupinah.

Med mirnimi ribami so pogosti krap, zlati in srebrni koreselj, ploščič, linj in rdečeperka, posebno v notranjih jezerih.

Pomembno: lov jesetrov je prepovedan vse leto. Če se jeseter vseeno po naključju ujame, ga je treba takoj in previdno izpustiti, ne glede na velikost in vrsto.

Mesta in tehnike

Delta ponuja tri značilne vrste voda in vsaka zahteva drugačen pristop.

Kanali: ožji, obdani s steno trstičja in vodnim rastlinjem. Z metanjem iz čolna ob robu trstičja, z vrtljivkami, žlicami ali silikonskimi vabami, se dajo ujeti lepe ščuke in ostriži.

Notranja jezera: plitvejša in prepredena z rastlinjem. Plovec in feeder sta dobra za mirne ribe, na meji med odprto vodo in rastlinjem pa lovijo tudi plenilci.

Glavni rokavi: močan tok, velika globina, zavoji in kamnite zložbe ob bregu. To je predvsem teren soma in smuča, kjer izkušnje z rekami veliko štejejo.

Veliko lahko pomaga domači vodnik ali čolnar, ki pozna kanale, globine in veljavna pravila. Sam se na neznani vodi v trstičju hitro izgubiš.

Računaj tudi z vetrom. Na večjih jezerih in bližje morju lahko veter v nekaj urah dvigne močne valove, kar je z majhnim čolnom nevarno. Smer vetra vpliva tudi na gibanje vode v kanalih in na položaj rib: na privetrni strani je voda pogosto bolj kalna in bogatejša s kisikom, tam pa se zbirajo tudi male ribe.

Ravnanje z ribo in etika v divjini

Ribji fond delte je močno trpel zaradi prelova in krivolova, zato je zmernost še posebej pomembna. Obdrži le toliko, kolikor boš res pojedel, velike matice pa izpusti. Tudi v čolnu imej velik podmetalec in izvijač za trnke, ribo pa po možnosti odpenjaj v vodi ali na mokri podlagi. Ostanki vrvice in zavrženi trnki so smrtonosne pasti tudi za ptice – vse odnesi s seboj.

Dovolilnice in pravila

V romunskem delu je za rekreacijski ribolov potrebna ribolovna dovolilnica, ki jo izda uprava rezervata (ARBDD), za obisk območja pa še vstopno dovoljenje. Na kaj moraš vsekakor paziti:

• vsako pomlad velja drstna varstvena doba, katere datume in območja vsako leto določijo na novo;
• v strogo zavarovanih conah je ribolov prepovedan, pogosto tudi sam vstop;
• veljajo lahko dnevne omejitve ulova in omejitve opreme;
• ptičjim kolonijam in gnezdiščem se ni dovoljeno približevati ali jih vznemirjati;
• šotoriti je dovoljeno le na označenih mestih.

Pravila se lahko spremenijo, zato se pred potovanjem vedno pozanimaj pri upravi rezervata in romunskih oblasteh. Ukrajinski del ima svoja pravila; če razmišljaš o njem, pred odhodom še posebej temeljito preveri trenutne razmere.

Kdaj iti in kaj vzeti s seboj?

Tedni po koncu spomladanske varstvene dobe lahko prinesejo živahen lov na plenilce, poletje pa je vroče in komarji so na vrhuncu. Mnogi ribiči imajo jesen za najboljši čas: vreme je prijetnejše, turistov je manj, plenilci pa se pred zimo intenzivno hranijo. Vodostaj močno vpliva na to, kateri kanali so plovni in kje stojijo ribe, zato ga spremljaj.

Seznam za pakiranje

1. Ribolovna dovolilnica in vstopno dovoljenje, osebni dokumenti.
2. Rešilni jopič za vsakogar, ki stopi v čoln.
3. Močno sredstvo proti komarjem, zaščita pred soncem, klobuk.
4. Dovolj pitne vode in komplet prve pomoči.
5. Zemljevidi brez povezave in napolnjen telefon ali GPS.
6. Pribor za ravnanje z ribo: velik podmetalec, izvijač za trnke, klešče.
7. Vreče za smeti – kar prineseš, tudi odneseš.

Povzetek

Delta Donave je posebno doživetje: divjina, tišina, nešteto ptic in odličen lov na plenilce. Hkrati je to zavarovano območje, kjer spoštovanje pravil in narave ni izbira, ampak osnovni pogoj. Dovolilnice priskrbi pravočasno, z ribami ravnaj previdno in za seboj ne puščaj ničesar. Če želiš pot združiti z vodami na poti, z iskanjem na zemljevidu najdeš tudi ribolovna mesta ob svoji poti.